Včasih človek pride do spoznanja, da ni ravno vse tako, kot je mislil. Takrat se mu stvari malo podrejo in izgubi upanje. Če se to dogaja pogosto, pa mora vsak pri sebi vedeti, da mora čimprej dobro premisliti, kako bo to prenašal kar se da najboljše. Sam sem vedno živel tako, da sem bil prepričan, da so ljudje dobri, odkriti in da ne lažejo. Ko sem začel spoznavati, da mi laže družina, je bil to zame velik šok. Nikakor nisem mogel verjeti, da sem bil očitno tako naiven. Ker me je to precej prizadelo, sem moral najti rešitev, da sem vse skupaj nekako predelal. Rešitev je bila meditacija. Najprej sem se vrgel v tek. Lahko rečem, da je to bil dober začetek. Tek mi je nudil to svobodo, da sem lahko bil sam s seboj in premišljeval kako in kaj. Potem pa sem videl, da tek ni dovolj in da potrebujem enostavno umiriti misli.
Moral sem najti sam sebe, moral sem spoznati, da moram biti močan in da je svet lahko pokvarjen. S tem sem želel samo to, da spoznam to, vnedar se sam ne spremenim. Nisem želel postati isti kot so drugi, to me ne bi osrečilo, kajti to nisem bil jaz. Prav zato mi je meditacija pomagala, da sem znal živeti po svoje. Imel sem rad svojo družino, bil pa sem prizadet, da toliko svari počnejo za svojo korist. Tega nisem mogel pozabiti. Meditacija je bila tista, ki me je reševala, da sem lahko vsak dan preživel tako, kot sem želel. Prepričan sem, da če ne bi našel nekaj, kar me umiri in ustavi misli, da bi danes moral iskati zdravniško pomoč. Čutil sem svoje telo, kako je utrujeno, zmatrano, prizadeto in kako dolgo ne bo zmoglo več. Tako je pri meni resnično rešitev meditacija. Ne znam vam povedati zakaj, vendar mi pomaga, da ostajam jaz in sem srečen.